Argentinski zvezni tožilec Carlos Stornelli je uradno zahteval izročitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovega tesnega sodelavca Diosdada Cabella Argentini. Zahteva temelji na obtožbah o storjenih zločinih proti človečnosti, ki jih argentinsko pravosodje obravnava na podlagi načela univerzalne jurisdikcije. Tožilec se je s to potezo pridružil zahtevam zasebnih tožnikov, ki si prizadevajo, da bi Maduru in drugim visokim predstavnikom venezuelskega režima sodili pred sodiščem v Buenos Airesu. Postopek se je stopnjeval po tem, ko je argentinsko sodstvo že septembra 2024 odredilo mednarodno tiralico in pripor za venezuelskega voditelja. Stornelli je v svoji utemeljitvi poudaril nujnost privedbe obtožencev pred roko pravice, da bi odgovorili na očitke o sistematičnem kršenju človekovih pravic, mučenju in nezakonitih pridržanjih v Venezueli. Ta pravna pobuda še dodatno zaostruje že tako napete odnose med Argentino in Venezuelo, hkrati pa predstavlja pomemben mednarodni precedens pri pregonu domnevnih avtokratov.

V ameriški zvezni državi Maryland so policisti v avtomobilu odkrili truplo 27-letne indijske državljanke Nikithe Godishala, ki je bila žrtev umora. Lokalna policija je kot glavnega osumljenca identificirala njenega nekdanjega partnerja, Arjuna Sharmo, ki naj bi po dejanju zapustil Združene države Amerike in poletel v Indijo. Preiskovalci so truplo našli med preverjanjem stanja osebe, potem ko se žrtev ni javljala bližnjim. Ameriške oblasti v sodelovanju z mednarodnimi agencijami za kazenski pregon že izvajajo postopke za izsleditev in prijetje Sharme. Po navedbah policije okrožja Montgomery gre za primer nasilja v partnerskem odnosu, ki se je končal s tragičnim izidom. Primer je sprožil precejšnjo pozornost v indijski skupnosti v Marylandu, medtem ko preiskava okoliščin njegovega pobega v tujino še poteka.

Po aretaciji Nicolása Madura v Venezueli so ga ameriške oblasti prepeljale v New York, kjer se je pojavil videoposnetek, ki ga prikazuje, kako pozdravlja prisotne v stavbi ameriške agencije za boj proti drogam. Maduro zdaj v zaporu čaka na nastop pred zveznim sodnikom. Medtem se pojavljajo dvomi o zakonitosti primera, ZDA pa ga razkazujejo kot trofejo.

Mednarodna policijska organizacija Interpol je v nedavni usklajeni akciji uspešno izsledila in pridržala 85 oseb, ki so bile na seznamu prednostnih tiralic zaradi vpletenosti v najhujše oblike organiziranega kriminala. Med aretiranimi so domnevni morilci, vodje mamilarskih kartelov in storilci obsežnih finančnih prevar, vključno z iskanko, povezano s kripto-goljufijami. Operacija je bila usmerjena proti posameznikom, ki so se dolga leta uspešno izogibali roki pravice in delovali prek državnih meja, s čimer so ogrožali mednarodno varnost. Policijski uspeh predstavlja pomemben udarec za mednarodne kriminalne združbe, saj so bili med prijetimi ključni akterji v njihovih strukturah. Interpol je poudaril, da so aretacije rezultat dolgotrajnega sodelovanja med različnimi nacionalnimi varnostnimi organi, ki so si izmenjevali obveščevalne podatke in koordinirali gibanje operativcev na terenu. Ta primer ponovno potrjuje nujnost čezmejnega sodelovanja pri naslavljanju sodobnih varnostnih izzivov, ki jih prinašata globalizacija kriminala in uporaba novih tehnologij za prikrivanje sledi.

Zvezno sodišče v New Yorku je objavilo razširjeno obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru in njegovi soprogi Cilii Flores, ki ju obtožuje narkoterorizma in financiranja terorističnih dejavnosti. Ameriško tožilstvo trdi, da je par aktivno sodeloval pri razširjanju kriminalnih mrež in omogočanju transporta prepovedanih drog v sodelovanju s terorističnimi skupinami. Nova obtožnica dopolnjuje prejšnje navedbe o Maduru kot vodji kartela Soles (Cartel de los Soles), ki naj bi s pomočjo državnih institucij preplavljal Združene države Amerike s kokainom. Postopek pred ameriškimi sodišči se stopnjuje v času povečanih diplomatskih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Poleg obtožb o trgovini z drogami ameriška stran poudarja, da režim v Venezueli uporablja nezakonito pridobljena sredstva za ohranjanje oblasti in zatiranje politične opozicije. Razširitev obtožnice na prvo damo Floresovo nakazuje, da ameriški preiskovalci ciljajo na najožji krog venezuelskega vrha. Maduro in njegovi sodelavci so vse obtožbe že v preteklosti zavrnili kot politično motivirane poskuse destabilizacije države.

Okrožno sodišče v Sankt Peterburgu je odredilo pripor za Nagoro Samijevo, državljanko Tadžikistana, ki je bila na mednarodni tiralici zaradi obtožb o terorizmu in ustanavljanju kriminalne združbe. Samijeva naj bi na območju Turčije z neidentificiranimi sodelavci propagirala ideje organizacije Hizb-ut-Tahrir, ki si prizadeva za vzpostavitev islamskega kalifata in je v Rusiji ter Tadžikistanu prepovedana kot teroristična skupina. Organi pregona so osumljenko pridržali med preverjanjem dokumentov na ulici Bolšaja Monetna. Poleg spletnega razširjanja ekstremističnega gradiva so jo oblasti v Tadžikistanu iskale tudi zaradi suma vpletenosti v tihotapljenje blaga preko meje z Uzbekistanom za potrebe financiranja omenjene organizacije. Sodišče je za Samijevo odredilo 40-dnevni pripor, s čimer so omogočili postopek za njeno izročitev matični državi. Aretacija sledi širšemu trendu poostrenega nadzora nad ekstremističnimi dejavnostmi v Rusiji, kjer so v zadnjem letu pridržali več kot 300 oseb s podobnimi obtožbami.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po poročanju tujih tiskovnih agencij prispel na sedež ameriške agencije za boj proti drogam (DEA) v New Yorku. Konvoj vozil, v katerem so ga domnevno prepeljali pod močnim varovanjem, so obkrožali helikopterji in številna oklepna vozila. Po neuradnih navedbah gre za pridržanje predsednika, ki ga ameriške oblasti že dlje časa obtožujejo vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili in narko-terorizma. Operacija je potekala v strogi tajnosti, dokler kolona vozil ni zapeljala v varovano območje agencije DEA. Prisotnost težke vojaške tehnike in zračna podpora nakazujeta na visoko stopnjo varnostnega tveganja ob prevozu venezuelskega voditelja. Ameriške oblasti uradnih izjav o statusu Madura v tem trenutku še niso podale, vendar dogodek pomeni dramatičen zasuk v dolgoletnih napetostih med Washingtonom in Caracasom.

Albanska policija je v okraju Mirditë v okviru operacije z kodnim imenom Mekanizem prijela 35-letnega Martina Zherija (znanega tudi pod priimkom Tirtja), ki so ga italijanske oblasti iskale zaradi sodelovanja v hudodelski združbi. Po uradnih podatkih je osumljenec v letu 2023 sodeloval pri vsaj 71 vlomih oziroma poskusih oboroženih ropov v stanovanjskih objektih v štirih različnih italijanskih regijah. Sodišče v Milanu je leta 2024 zanj izdalo nalog za prijetje in odredilo pripor, saj naj bi bil del strukturirane skupine, specializirane za premoženjska kazniva dejanja. Aretacija je rezultat mednarodnega sodelovanja med albanskimi in italijanskimi organi pregona. Trenutno potekajo vsi potrebni postopki za njegovo izročitev Italiji, kjer se bo soočil z obtožnico. Albanske oblasti so poudarile, da je šlo za odmevno operacijo, ki dokazuje njihovo zavezanost k pregonu mednarodnega organiziranega kriminala. Osumljenec je bil po prijetju predan v pridržanje, kjer čaka na dokončanje administrativnih korakov za ekstradicijo.

Ruski preiskovalni organi so razpisali mednarodno tiralico za Andrejem Razinom, nekdanjim producentom priljubljene glasbene skupine Laskovyj Maj. Odločitev sledi odredbi o priporu v odsotnosti, ki je bila izdana 30. decembra zaradi obtožb o goljufiji v posebno velikem obsegu. Po poročanju tiskovne agencije TASS naj bi Razin nezakonito pridobil avtorske pravice in licenčnino za skladbe pesnika Sergeja Kuznecova, pri čemer naj bi nastala škoda v višini približno 500 milijonov rubljev. Preiskava temelji na ugotovitvah, da je Razin dlje časa uporabljal ponarejeno pogodbo s pokojnim avtorjem, da bi se uveljavil kot imetnik pravic. Razin se po podatkih organov pregona trenutno nahaja v Združenih državah Amerike in nima namena sodelovati v kazenskem postopku v Rusiji. Poleg ruskega ima tudi turško državljanstvo. V primeru aretacije in morebitne izročitve mu grozi do deset let zapora v skladu z ruskim kazenskim zakonikom. Kot oškodovanka v procesu nastopa vdova Sergeja Kuznecova. Poleg mednarodnega iskanja je bil za producenta odrejen dvo mesečni pripor, ki se bo začel izvajati ob njegovem morebitnem pridržanju ali izročitvi Ruski federaciji.

Španska policija je v Sevilli pridržala 25-letnega salvadorskega fotonovinarja Diega Andrésa Roso Rosalesa, ko je ta na policijski postaji v spremstvu odvetnice poskušal vložiti prošnjo za politični azil. Aretacija je bila izvedena na podlagi mednarodne tiralice, ki jo je prek Interpola sprožila vlada salvadorskega predsednika Nayiba Bukeleja. Rosales, ki je v Španijo prispel pred dvema mesecema, je v svoji domovini deloval za uveljavljene medije, kot sta El Faro in Zuma Press, kjer se je posvečal predvsem temam s področja človekovih pravic in politike. Organizacija Novinarji brez meja (RSF) je ostro obsodila postopek španskih organov in zahtevala takojšnjo izpustitev novinarja. Po mnenju organizacije gre za očiten primer zlorabe mednarodnega policijskega sodelovanja s strani salvadorskega režima, ki sistematično preganja kritične predstavnike medijev. Alfonso Bauluz, predsednik španske veje RSF, je opozoril, da Bukelejeva vlada uporablja pravna sredstva za zatiranje svobode tiska, pri čemer se novinarsko delo v Salvadorju obravnava kot kaznivo dejanje.

Mehiške oblasti so v nedavni operaciji zasegle obsežno zbirko motornih koles, katerih vrednost ocenjujejo na približno 34 milijonov evrov. Lastništvo vozil pripisujejo Ryanu Jamesu Weddingu, nekdanjemu kanadskemu olimpijcu, ki je trenutno na seznamu najbolj iskanih oseb ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI. Wedding je obtožen vodenja mednarodne kriminalne združbe, ki se ukvarja s tihotapljenjem velikih količin kokaina in večkratnimi umori. Ameriško pravosodje in organi pregona še naprej aktivno iščejo ubežnika, za katerim se je izgubila vsaka sled. Za informacije, ki bi neposredno vodile do njegovega prijetja in obsodbe, so razpisali visoko denarno nagrado v višini skoraj 13 milijonov evrov (15 milijonov ameriških dolarjev). Zaseg premoženja v Mehiki predstavlja pomemben udarec za finančno strukturo njegove domnevne kriminalne mreže, medtem ko preiskovalci upajo, da bodo sledi, pridobljene ob zasegu, pomagale pri lociranju ubežnika.

Policija v Bijelem Polju je aretirala državljana Azerbajdžana z inicialkami M. R., za katerim je bila razpisana mednarodna tiralica zaradi suma storitve gospodarskih kaznivih dejanj. Azerbajdžanski organi pregona so tiralico izdali zaradi obtožb o poneverbi in protipravnem trošenju sredstev z zlorabo uradnega položaja, s čimer naj bi povzročil obsežno materialno škodo. Osumljenca so v zakonsko predpisanem roku privedli pred preiskovalnega sodnika višjega sodišča v Bijelem Polju, ki je zanj odredil izročitveni pripor. V prihodnjih dneh bo sledila komunikacija med pravosodnimi organi Črne gore in Azerbajdžana glede postopka ekstradicije. Aretacija je del širših prizadevanj črnogorske policije pri izvajanju nadzora na mejah in sodelovanja z mednarodnimi varnostnimi organi, kar se odraža v povečanem številu prijetih oseb z Interpolovih seznamov v zadnjem obdobju.

V Franciji so protestniki pod geslom "Blokiraj vse" ovirali promet, zažigali smetnjake in se spopadali s policijo zaradi politične in gospodarske krize. Aretiranih je bilo več sto ljudi. V Westburyju v Južni Afriki so protestniki zaradi pomanjkanja vode blokirali ceste, policija pa je uporabila gumijaste naboje in solzivec za razpršitev množice.